Na največjem kraškem polju Žumberačke gore ležijo Sošice, kraj, katerega najstarejše ime – Sussiz, je prvič omenjeno v dokumentu, ki ga je leta 1249 podpisal Bernard, lastnik bližnje trdnjave Sichelberg (staro mestno jedro Žumberka). Poleg petih drugih krajev na Žumberku so bile Sošice nato podarjene novoustanovljenemu cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Naslednjič, ko se v dokumentih v 16. stoletju znova omenjajo, je območje Žumberka, ki so ga opustošila turška osvajanja, že postalo del Vojaške meje.
Zaradi svoje lege so Sošice od starih zgodovinskih časov ne le eno največjih žumberških naselij, temveč tudi najvidnejše središče Žumberka, danes pa je eno najbolj obiskanih turističnih krajev na Žumberku.
V južnem zaselku Kovači je cerkveno središče Sošic. Tam sta župnijsko sodišče in samostan bazilikank, nasproti njih pa na majhnem griču nad cesto stojita druga ob drugi dve cerkveni zgradbi – grkokatoliška cerkev sv. Petra in Pavla iz 18. stoletja in rimskokatoliška kapela Marijinega vnebovzetja iz začetka 19. stoletja. Ti dve enoladijski stavbi s stolpoma pred fasado, od časa, ko sta bili zgrajeni drug ob drugem, pa vse do danes, sta ena najslikovitejših kulturnih posebnosti Žumberka. V njihovi bližini je ena od dveh najstarejših šol na Žumberku, odprta leta 1769, pa tudi ta v Mrzlem Polju.
Ob cesti proti severnemu delu vasi je ob robu polja manjša kapelica, do kapelice sv. Antona Puščavnika s konca 19. stoletja je le nekaj sto metrov stran.
V Sošicah je tudi postaja čuvarja narave Javnega zavoda.